Bumblebee: Novo upanje za franšizo o Transformerjih

Franšiza Transformerji (Transformers) je že več kot deset let stalnica na velikih platnih, vendar ji že od prvega igranega filma dalje nikakor ne uspe najti nekakšnega ravnovesja, da bi se povzpela s podpovprečne filmske kakovosti na vsaj povprečno. Tako nas je Michael Bay vedno znova prepričeval, da filmi, posneti po igračah proizvajalca Hasbro, nikakor niso dobra ideja, saj je vsako novo nadaljevanje bilo slabše in težje gledljivo, kar je še posebej dokazala zadnja štorija Transformerji: Zadnji vitez (Transformers: The Last Knight), ki je enostavno bila negledljiv in popolnoma nesmiseln znanstveno-fantastični iztrebek, ki se tudi finančno ni odrezal najbolje.
To je producente prisililo, da razmislijo, kako nadaljevati zadevo, kar jih je privedlo do odločitve, da se vrnejo na sam začetek in se za spremembo osredotočijo zgolj na enega izmed priljubljenih likov - Bumblebeeja. Odločili so se, da bodo svojo srečo preizkusili tudi z drugim režiserjem, in so tako režijo zaupali Travisu Knightu, ki nam je pred tem ponudil že odlično animiranko Kubo in dve struni (Kubo and the Two Strings). Michael Bay pa je tokrat pristal zgolj na producentskem stolčku.
Zgodba te znanstveno-fantastične avanture je sicer čisto preprosta in podobna tisti iz prvih Transformerjev, saj se Bumblebee s Kibertrona zateče na Zemljo, kjer se je z zadnjimi močmi prisiljen zamaskirati v  Volkswagnovega hrošča. Po spletu okoliščin naleti na dekle Charlie (Hailee Steinfeld). Za petami so mu seveda tudi Deseptikoni in ameriška vojska oz. agent Burns (John Cena) iz Sektorja 7. Priznati je treba, da zgodba ni nič novega, ampak se Knight s tem materialom odlično znajde, vsekakor veliko bolje kot Michael Bay. K temu verjetno pripomore tudi časovna umestitev štorije v leto 1987, ki celotni zadevi dahne pravo mero nostalgije in igrivosti, hkrati pa ponudi široko mero referenc iz popularne kulture.
Bumblebee nas tako vrne v čase mladinskih filmskih klasikov iz 1980. let, kot so E.T. vesoljček (E.T. The Extra-Terrestrial), Guniji (The Goonies), Gremlini (The Gremlins) in številne druge podobne avanture, ki imajo sicer z Bumblebeejem nekaj skupnega. Pri vseh je bodisi kot režiser bodisi kot izvršni producent sodeloval Steven Spielberg, ki se je kot izvršni producent podpisal tudi pod prejšnja nadaljevanja Transformerjev. Kot kaže, se je pri tej novi avanturi Hasbrojevih igrač v samo produkcijo vmešal bolj aktivno, saj je v štoriji možno zaslediti marsikateri "spielbergovski" prijem.
Medtem ko se je Michael Bay zanašal na velike eksplozije, razvlečene akcijske prizore, za katere se je zdelo, da se vlečejo v nedogled, počasne posnetke, s katerimi je že pretiraval, in "dobesednim" straniščnim humorjem, je Travis Knight ubral povsem drugo taktiko. Mnogi mu celo očitajo, da je v filmu premalo akcije. Ampak to ni nič slabega. Ravno obratno. Film se osredotoča na tisto, kar je pomembno - zgodbo in razvoj likov. Akcija, eksplozije in računalniška animacija so zgolj postranskega pomena, po čemer se bi lahko zgledoval marsikateri hollywoodski visokoproračunski akcioner.
Poleg vsega tega je treba tudi poudariti, da je dinamika med računalniško animiranim Bumblebeejem in Charlie odlična, medtem ko agent Burns morda ni najbolje izkoriščen. Tudi nekateri drugi stranski liki bi lahko bili malce bolj izpostavljeni. Režiserja pa je treba tudi pohvaliti za njegovo ozaveščenost, da prave zvezde filma nismo ljudje, ampak transformirajoči se roboti, ki so tokrat resnično postavljeni v ospredje, kar si po štiri poraznih in enem povprečnem filmu vsekakor zaslužijo. Sicer še sam težko verjamem, kar bom napisal, ampak Bumblebee je dejansko zelo dober filmski izdelek v tej porazni franšizi in se dviga visoko nad njeno povprečje.
Če nas je torej Bay prepričal, da po igračah ni mogoče narediti dobrega filmskega izdelka, je Knight tisti, ki nas prepričuje ravno v nasprotno. Že res, da je Bumblebee na trenutke stereotipičen, ampak je za spremembo resnično lahkoten filmski izdelek, ki te enostavno posrka vase in popelje na tobogansko vožnjo, ki je dejansko vznemirljiva. Nostalgija pa k vsemu temu še dodatno pripomore, saj je v marsikaterem pogledu podoben mladinskim avanturam, ob katerih smo lahko užival v 1980. in 1990. letih. Bumblebee je torej preprosta zabava s srcem na pravem mestu ter številnimi moralnimi nauki in spodbudami.

OCENA:

Komentarji