Iskalnik

©Animoku v1.0 (beta). Zagotavlja Blogger.
sreda, 01. junij 2016

Warcraft: Začetek (Warcraft: The Beginning) je film, ki sloni na seriji video iger Warcraft in je postavljen v kraljestvo Azeroth, ki ga napadejo orkovski bojevniki, da bi ga kolonizirali. Hkrati pa tudi potrebujejo ljudi, da bi služili kot gorivo za odprtje portala do njihovega umirajočega sveta. A pri tej kolonizaciji človeškega kraljestva ni vse tako, kot se zdi, kar ugotovi tudi Durotan (Toby Kebbel), poglavar orkovskega plemena Frostwolf, ki se odloči skleniti zavezništvo z ljudmi, da bi zrušili vrhovnega orkovskega vladarja Gul'Dana (Daniel Wu). Tako se odloči sestati s človeškim kraljem Llaneom Wrynnom (Dominic Cooper) in poveljnikom njegove vojske Anduinom Lotharjem (Travis Fimmel), da bi sklenili zavezništvo, ki bi lahko dokončno ustavilo to grožnjo. Ampak na delu so zle sile, ki jih nihče ni pedvidel.
Režiser Duncan Jones (Moon, Source Code) se je sicer zgledoval po Blizzardovi franšizi, a je hkrati ustvaril svojo vizijo povsem novega začetka. Že od samega začetka je jasno, da se je režiser zelo posvečal likom in izgradnji sveta, ki je v skoraj vsaki podrobnosti identičen tistemu iz video iger. A kljub temu je v izdelku pustil še svoj pečat. Film Warcraft: Začetek ponuja natanko to, kar naslov opisuje, in sicer začetek zgodbe o tem, zakaj se orki in ljudje spopadajo med sabo, hkrati pa ponuja številne nadaljnje poti za razvoj zgodbe. Duncan Jones je to mojstrsko izpeljal in hkrati nanizal številna posvetila tako ljubiteljem iger igranja domišljijskih vlog kot tudi oboževalcem franšize Warcraft. Film tako nikoli ne skuša biti nič drugega kot to in se osredotoča na ciljno publiko, kateri je v osnovi namenjen.
Mnogi boste film verjetno želeli primerjati z Gospodarjem prstanov, Hobitom in morda celo z Igro prestolov, ampak dejstvo je, da ni niti prvo niti drugo niti tretje, temveč je filmska stvaritev oboževalcev franšize za oboževalce franšize, tako da se enostavno požvižga na mnenja in pripombe ostalega občinstva, za katerega sploh ni namenjen. Če ste torej oboževalec namiznih RPG-jev in tovrstnih video iger, vam bo film vsekakor všeč, če pa nimate pojma kaj so RPG-ji oz. igre igranja domišljijskih vlog, potem pa se raje filmu izognite, ker ni namenjen za vas, saj vsebuje ogromno simbolike, ki jo bodo v celoti razumeli igralci iger Warcraft, deloma pa tudi oboževalci namiznih RPG-jev. Tako film vsekakor ni na nivoju prej omenjenih filmov in serij (no, morda je boljši od Jacksonovega dolgočasnega in pretirano razvlečenega Hobita), vendar je vseeno odlična zabava, ki za slabi dve uri prikuje gledalca na rob sedeža.
Dogajanje v filmu je hitro, napeto in usmerjeno v same osrednje like, kot so Duraton, poglavar orkovskega klana Frostwolf, Lothar, poveljnik vojske iz Stormwinda, Garona (Paula Patton), ki je pol orkovske in pol človeške krvi, ter Khadgar (Ben Schnetzer), mlad in nadarjen mag. Žal vsi ti osrednji liki in dinamika med njimi niso v celoti izkoriščeni, za kar je verjetno kriva tako kratka minutaža filma. Glede na ambicioznost projekta, v katerega je režiser vložil ogromno truda in vizije, kar je ob samem ogledu jasno razvidno, bi kakšne dodatne pol ure filmu nikakor ne škodilo, saj bi tako lahko vsi liki prišli nekoliko bolj do izraza. Tako sta na primer Duraton in kralj Llane vsekakor bolj dodelana od Lotharja. Tudi romanca med Lotharjem in Garono je preveč nenadna, saj se zdi, kot da med njunim prvim srečanjem in romanco manjka nekaj kadrov. Te napake režiser sicer uspe deloma zakrpati z zabavnimi enovrstičnicami, za katere večinoma poskrbita Lothar in mag Khadgar, med katerima dinamika vsekakor deluje, kot je treba.


Orki od Duratona do Gul'Dana so vsi računalniško animirani, vendar so animatorji vanje vložili toliko truda, da delujejo kot pristni in resnični liki. Jasno je, da so vsi, ki so delali na projektu, veliko pozornost usmerili v same like in se posvetili samim podrobnostim, a žal to pomeni, da so drugi vizualni učinki nekoliko okorni, predvsem bitke, saj delujejo, kot da bi bile izvzete iz video igre, kar je še najbolj razvidno iz posnetkov iz zraka, kjer to pride najbolj do izraza. A vseeno so bitke še vedno dovolj zabavne in prepričljive. Tudi lokacije so fantastčne in poskrbijo, da se gledalec počuti, kot da dejansko obstajajo, vendar se občasno zgodi, da so vizualni učinki na teh lokacijah preveč nerodno izvedeni in ne sovpadajo najbolje s samo okolico.
Glasbena podlaga Ramina Djawadija (Iron Man, Game of Thrones) prav tako ustvarja odlično in napeto vzdušje v filmu ter pripoveduje svojo zgodbo, ki gledalca popelje še globlje v Azeroth. V bistvu je glasba pravi balzam za ušesa, saj se odlično sklada s samim dogajanjem na zaslonu.
Warcraft: Začetek torej nikakor ni Gospodar prstanov, vendar je vseeno odlična zasnova za morebitna nadaljevanja, saj postavi večino likov na položaje, ki omogočajo kakršen koli nadaljnji razvoj zgodbe, ki jo je vsekakor še mogoče poglobiti. A vse to je odvisno od tega, kako se bo film odrezal v kinih. Film nikakor ni popoln, a vseeno služi svojemu namenu, ki je postaviti osnovo za nadaljnjo zgodbo, ki ima potencial. Priporočam za vse ljubitelje iger Warcraft in oboževalce iger igranja domišljijskih vlog, saj boste vsekakor uživali in morda našli celo elemente, ki ste jih kdaj doživeli v kakšni lastni kampanji.

OCENA: 7/10

0 komentarji: