Iskalnik

Arhiv objav

©Animoku v1.0 (beta). Zagotavlja Blogger.
petek, 27. maj 2016

Stotnik Amerika: Državljanska vojna (Captain America: Civil War) je tretje nadaljevanje o Steveu Rogersu (Chris Evans), javnosti bolje poznanemu kot Stotnik Amerika. Zgodba govori o posledicah, ki so jih za sabo pustili Maščevalci, kar je privedlo do tega, da so se svetovni voditelji odločili, da je vse ljudi z nadnaravnimi močmi treba popisati in dokumentirati. To pa je tudi razdvojilo same Maščevalce, saj se nekateri strinjajo s Tonyjem Starkom (Robert Downey Jr.), ki popis podpira, spet drugi z Rogersom, ki tega popisa ne podpira. Slednji nasprotuje tudi ukinitvi Maščevalcev kot samostojni, neodvisni organizaciji. Potem pa je tukaj še Zemo (Daniel Brühl), skrivnostnež, ki brska po preteklosti in projektu Zimski vojak, v katerega je bil vključen Rogersov prijatelj Bucky (Sebastian Stan), ter poskrbi za pravo zmešnjavo.
Pa še res je. Sam film je ena velika zmešnjava, saj je Državljanska vojna še ena Marvelova megalomanska uspešnica o superjunakih, ki se zgleduje po svojem predhodniku, v tem primeru po filmu Zimski vojak. Ta film potrjuje domnevo, da Steve Rogers oz. Stotnik Amerika nikakor ni zmožen sam držati filma pokonci, temveč potrebuje ostale, veliko bolj zanimive like iz Maščevalcev, da mu to vsaj malo uspe. Medtem ko je Zimski vojak v bistvu bil film o agentih O.B.O.D.-a (S.H.I.E.L.D.), je njegovo nadaljevanje zgolj nekoliko okrnjena različica Maščevalcev, ki se enostavno požvižga na dejstvo, da vsi gledalci niso ravno oboževalci stripov in niso seznanjeni z vsemi nastopajočimi superjunaki.
Če je bratoma Russo v Zimskem vojaku uspelo uravnovesiti akcijo, komičnost in napetost, jima je to v tem nadaljevanju žal popolnoma spodletelo. Uvod, jedro in zaključek filma delujejo kot popolnoma nepovezani deli. Začetna akcijska scena je zelo površno povezana z jedrom. V bistvu je popolnoma nepotrebna, saj bi za povod lahko izbrali vse dogodke iz prejšnjih filmov o Maščevalcih in Zimskega vojaka. Jedro je sicer akcijsko in komično zelo barvito ter ga je zabavno gledati, pa tudi zaključni spopad med Iron Manom, Stotnikom Ameriko in Zimskim vojakom je zanimiv. A glede na to, da bi naj to bil zadnji film o Stotniku Ameriki, je zaključek zgodbe popolnoma neumen in potone v pozabo, ko izstopite iz kina.


Je pa treba priznati, da sta brata Russo ustvarila res odličnega negativca, ki ga v bistvu sploh ne moremo označiti kot takšnega. Zemo je tako eden izmed kompleksnejših slabih fantov poleg Lokija, ki mu je uspelo nekaj, česar doslej ni uspelo nobenemu nasprotniku Maščevalcev. Če vas zanima kaj, vam tega tukaj ne bom razkril, ampak se raje kar sami prepričajte, o čem govorim. V Marvelovem kinematografskem vesolju enostavno primanjkuje dobrih negativcev, zato je po dolgem času to končno prinselo vsaj nekaj svežine v sicer monotono Marvelovo vesolje, če izvzamemo nanizanke Agenti O.B.O.D.-a, Daredevil in Jessica Jones.
Še ena pozitivna stvar je vpeljava Spidermana oz. Petra Parkerja (Tom Holland), ki je s svojo pojavo in zabavnimi enovrstičnicami vpeljal kar nekaj dobrega vzdušja. Nikakor pa ne pozabimo njegove reference na eno najboljših bitk v zgodovini znanstvene fantastike na ledenem planetu Hoth v filmu Imperij vrača udarec (The Empire Strikes Back). Glede na njegov kratek nastop v filmu lahko rečemo, da sta Russojeva kar dobro izkoristila mladega Hollanda in iztisnila iz njega nabriti najstniški humor ter tako pripravila dokaj visoka pričakovanja za že tretji Sonyjev poskus ponovne oživitve franšize o Spidermanu.
A kljub vsem tem velikim spopadom in megalomanski akciji ter vsem dobrim stvarem v filmu je Državljanska vojna vseeno na nivoju filma Maščevalci: Ultronova doba, kar še enkrat potrjuje pregovor "kdor visoko leta, nizko pade". Težava je, da vsako naslednje nadaljevanje skuša prekašati svojega predhodnika, tako da mora biti vse izvedeno na veliko višji ravni, a običajno zaradi tega vedno trpi sama zgodba. Namesto resnično odličnega izdelka je film tako zgolj še eden izmed mnogih Marvelovh izdelkov, ki sicer ponudi veliko akcije, vendar ničesar novega, kar bi gledalca resnično presenetilo. Gre torej za ambicizen izdelek, ki peša v izvedbi.

OCENA: 6,5/10

0 komentarji: