Iskalnik

Arhiv objav

©Animoku v1.0 (beta). Zagotavlja Blogger.
petek, 22. april 2016

Knjiga o džungli (The Jungle Book) je delo pisatelja Rudyarda Kiplinga, ki je svojo slavno adaptacijo na velikih platnih dobilo že daljnega leta 1967 v obliki Disneyjevega animiranega muzikala, ki je nemudoma postal uspešnica. V naslednjih desetletjih so vsekakor sledile različne bolj ali manj uspešne adaptacije, med drugim tudi Disneyjeva igrana adaptacija iz leta 1994, katero je režiral Stephen Sommers in je Mavglija predstavila v nekoliko starejši podobi. Devetinštiridest let po risani adaptaciji pa je na platna sedaj prispela še igrana adaptacija, ki pa ne sloni toliko na knjigi kot na animiranem filmu. V maniri lanske adaptacije Pepelke (Cinderella) je Knjiga o džungli znova zvesta Disneyjevemu animiranemu klasiku, vendar si vsekakor drzne uvesti malce drugačne pristope.
Zgodbo verjetno že vsi poznate, saj govori o dečku Mavgliju (Neel Sethi), ki so ga že od malih nog vzgajali volkovi, njegov mentor in vzor pa je že od nekdaj bil črni panter Bagira (Ben Kingsley). A ko človeškega mladiča nekega dne izvoha strašni tiger Širkan (Idris Elba), je Mavlgi primoran zbežati, da obvaruje svojo volčjo družino. Na svoji dogodivščini se sooči s številnimi nevarnostmi in spozna tudi nove prijatelje, med drugim tudi lenega, a premetenega medveda Baluja (Bill Murray).
Režiser Jon Favreau (Iron Man, Zathura) je ponovno dokazal, da zna delati odlične filme, čeprav smo kdaj pa kdaj tudi podvomili vanj zaradi projektov, kot sta bila na primer Iron Man 2 in Vesoljci proti kavbojcem (Aliens vs. Cowboys). Ampak pri Knjigi v džungli se vam ni treba bati, da boste deležni tako plehkih prijemov, saj je film poln tiste topline, ki jo je oddajala že izvirna adaptacija. Še več, film je pravi čustveni, pustolovski in akcijski tobogan, ki najde tudi čas za komične trenutke, tako da gledalcu resnično ponudi vse v skoraj pravšnjih odmerkih.
Če ste dober poznavalec Disneyjevih animiranih klasik, boste v filmu našli številne vzporednice z marsikatero animacijo, ki je prišla iz tega studia, saj so ustvarjalci v film skrili številne priboljške. Tako vas bo film vsekakor spominjal na risani film iz leta 1967, vendar boste v njem tudi našli številne elemente iz Disneyjeve uspešnice Levji kralj (The Lion King), kar nikakor ni slabo, saj so vsi ti trenutki v samo dogajanje vključeni zelo premeteno.


Kar se tiče posojevalcev glasov, so Ben Kingsley kot Bagira, Bill Murray kot Balu in Giancarlo Esposito kot Akila resnično odlični, Idris Elba pa je Širkanu dahnil resnično to, kar od zastrašujočega, maščevalnega in objestnega tigra lahko pričakujemo. Nekloliko neizkoriščena sta edino Scarlett Johansson kot kača Kaa in Christopher Walken kot gromozanski opičjak Kralj Louie, saj lika nekako nimata nekega bistvenega pomena, kar je pa sicer razumljivo, saj tudi v animirani adaptaciji nista bila ravno najbolj izpostavljena. A vseeno je treba poudariti, da sta oba igralca opravila svoje delo odlično in likoma dahnila življenje in določeno karizmo.
Vizualna podoba filma je fantastična in resnično lepa. Za film, pri katerem je računalniška animacija bistvenega pomena, je zanimivo, da nikoli ne stopi tako zelo v ospredje, da bi to bilo moteče. Ravno nasprotno. Sama animacija, vživetost posojevalcev glasov in resnično odlična izbira igralca za Mavglija so nekako uspele ustvariti tisto pravo sožitje vseh elementov, ki film dvignejo nad povprečje in ga naredijo za pravo mojstrovino.
Pohvalno je tudi, da so ustvarjalci v samo zgodbo vključili nekatere skladbe iz originalne animacije, tako da dobimo skladbi Bare Necesseties in I wanna Be Like You v povsem novi izvedbi. Bill Murray in Christopher Walken pa sta vsekakor bila odlični izbiri, saj vsak svojo skladbo odpojeta res vživeto in zabavno. Komponist John Debney (Iron Man 2, Predatorji) pa je poleg teh skladb poskrbel za zares razburljivo glasbeno podlago, ki ves čas odlično spremlja film.
Knjiga o džungli je torej zabavna, napeta in čustvena družinska dogodivščina, ki vključuje skoraj vse elemente originalne animacije in jih v večini primerov nadgrajuje ter dopolnjuje. Če je adaptacija Pepelke bila solidna, lahko z lahkoto rečemo, da je adaptacija Knjige o džungli mojstrsko izvedena in bo očarala tako mlajše kot tudi starejše občinstvo, pri katerem bo morda vzbudila tudi občutek nostalgičnosti. Za razliko od risanega filma pa je ta igrani film na trenutke le nekoliko bolj temačen, tako da verjetno ni najprimernejši za tiste najtamlajše, kar je še en dokaz, da tudi Disneyjev studio odrašča s svojimi gledalci in si upa zaplavati v nekoliko resnejše vode.

OCENA: 8,5/10

0 komentarji: