Iskalnik

Arhiv objav

©Animoku v1.0 (beta). Zagotavlja Blogger.
petek, 27. februar 2015

S knjigo Tovariši: Povest partizanske zvestobe pisatelja Toneta Seliškarja sem se odločil zagnati še eno našo podstran, na kateri bomo za vas pisali kritike knjig, mang in stripov ter vam tako skušali podati čim bolj nepristransko mnenje o določeni zapisani oz. zapisano-narisani besedi.

Pavlek je trinajstletni deček, ki z očetom Blažem, materjo Marjeto in sestrico Maričko živi v majhni vasici, imenovani Kal. Nekega dne očeta pozovejo v vojsko in v njegovi odsotnosti Kal napadejo nemška letala. V tem napadu Marička izgubi življenje in Pavlek na njenem grobu materi obljubi, da bo storil vse, da bo pravici zadoščeno. Ko se oče vrne domov, se prebivalci Kala soočajo z razcepljenostjo - na eni strani so nemški zagovorniki, na drugi pa slovenski. Ker je to ozemlje zavzel okupator, večina Kalčanov pobegne, preden jih deportirajo. V izgnanstvu naletijo tudi na partizane, ki Pavleka tako prevzamejo, da se jim nemudoma želi pridružiti, kar mu sčasoma tudi uspe. In tako je prisiljen odložiti otroštvo na stran ter postati pravi moški.

Tone Seliškar je knjigo Tovariši spisal daljnega leta 1944. Nastajala je v času, ko je na slovenskih tleh besnela vojna, zato so marsikateri kruti prizori prikazani brez olepševanja, vendar pa so po drugi strani začinjeni s pretirano mero patriotizma, kakršnega smo dandanes vajeni iz ameriških filmov. Knjiga vsekakor na pristen način prikazuje vojne grozote, ki so jih počeli Nemci, vendar pa po drugi strani pretirano povzdiguje partizane, češ da niso nikoli zagrešili nikakršne napake. Tako imamo na eni strani Nemce, kot grozečo prikazen, ki se je hotela polastiti celotnega slovenskega ozemlja, na drugi pa idealizirane partizane, ki jih avtor kuje v zvezde in jih oriše kot popolne ljudi brez vsakršnih napak.

Zgodba o Pavleku je sicer prijetna in razigrana skozi celotno pripoved, saj Seliškar ves čas prepleta otroško igrivost z resnostjo danih okoliščin, s čimer mu pri marsikaterem dogodku bralca uspe šokirati, saj je kontrast med dobrim in zlim tako resnično izrazit, da človeka zadane naravnost v srce. Poleg tega je treba pohvaliti tudi stranske like, ki so resnično dobro predstavljeni, še posebej Črt in Sonja, Pavlekova partizanska tovariša. Vsi stranski liki ponujajo neko stransko moralno zgodbo.

Ampak ni vse zlato, kar se sveti. Tone Seliškar je poleg tega, da je imel izredno sposobnost pripovedovanja, bil tudi odličen manipulator. Kar danes počno mediji, ko z novicami manipulirajo z množicami, so nekoč počeli pisatelji, ki so bili močni zagovorniki takrat bodoče SFRJ. S svojim darom pripovedovanja in manipuliranja so tako nagovarjali množice in jih prepričevali, za katero stvar se je vredno boriti. Ne bom rekel, da so Nemci bili kaj boljši, saj so tudi sami dajali enake obljube in manipulirali z množicami. Manipulacija je pač glavno in bistveno orožje, ki ga imajo vlade in politiki, da pridobijo množice na svojo stran ter jim tako ali drugače pitajo glave z marsikaterimi lažnimi obljubami.

Če na knjigo torej gledamo z današnjega vidika, lahko trdimo, da je Seliškar bil nepoboljšljivi idealist, ki je poveličeval socializem in vedno govoril samo o njegovih pozitivnih straneh, medtem pa pozabljal na vse negativno, ki je izhajalo iz njega. Žrtvovanje nedolžnih ljudi za politična nasprotja vsekakor ni nekaj veličastnega, saj so za vsakršno vojno stanje odgovorni vedno državni voditelji, ki pa vojno tako ali tako vedno spremljajo iz varnega zavetja, medtem ko se ljudstva bijejo med sabo v prepričanju, da to počno zato, ker je to edina prava in možna pot.

Tovariši so vsekakor dobro čtivo, skozi katero lahko bralec spoznava zgodovino, vendar mora biti pazljiv, da ne gleda na vse kot črno in belo, kar je Seliškar vsekakor počel, saj je večino stvari prikazal ravno tako. Nemci in Italijani so zlobni, medtem ko so Slovenci tisto edino dobro. No, saj pa vsaka država hvali svoje heroje, zakaj ne bi tudi Slovenci. Seliškarjeva pripoved o bratstvu, prijateljstvu in složnosti partizanskih vojakov je vsekakor napeta in tenkočutna pripoved, ki pa žal vsebuje pretirano mero patriotizma, katerega smo že tako prekomerno deležni s strani ZDA.

OCENA: 2/5

0 komentarji: