Iskalnik

Arhiv objav

©Animoku v1.0 (beta). Zagotavlja Blogger.
petek, 27. februar 2015

Fairy Tail je manga, ki jo je zrisal in spisal Hiro Mashima, katerega poznamo tudi kot avtorja mang, kot sta Rave master in Monster Hunter Orage. Oba omenjena naslova sta že zaključena, prvi s 35 zvezki in drugi s štirimi, ampak kot kaže je Mashimi s Fairy Tailom po obsegu uspelo preseči Rave Masterja, saj trenutno šteje že čez 40 zvezkov, kar še vedno ni toliko kot npr. Odin One Piece (trenutno 69 zvezkov) ali pa Aoyamin Detective Conan (trenutno 80 zvezkov). Ampak glede na to, da gre za shonenski naslov, bo verjetno tudi ta manga dosegla kar zajetno število zvezkov.

V prvem zvezku najprej spoznamo Lucy, Natsuja in Happyja, ki se po spletu okoliščin srečajo v pristaniškem mestu Hargeon. Lucy so namreč hoteli ugrabiti, vendar sta ji priskočila na pomoč Happy in Natsu. Pri reševalni akciji je bilo razdejano skoraj celotno mesto. Izkaže se tudi, da je Natsu mag iz Fairy Taila. Tako Lucy, ki je tako ali tako hotela pristopiti eni izmed čarovniških bratovščin, povabi, da se pridruži Fairy Tailu, v kar Lucy vsekakor privoli. In tako se začno dogodivščine, polne magije, akcije, pustolovščine, zabave, drame, eksplozij in pretepov.

Risarski stil Hira Mashime na prvi pogled močno spominja na risarski stil Eiichira Ode (One Piece), kar se vidi tudi pri nekaterih likih v sami mangi, saj je velikokrat opaziti številne podobnosti, ampak bi rekel, da so prej naključje kot dejansko kopiranje likov. Poleg vsega tega je tudi zasnova zgodbe dokaj podobna tisti iz One Pieca, le da imamo za razliko od piratov tukaj mage. Tako so teme, s katerimi se soočamo v sami mangi podobne kot v Eiichirovem delu, torej prijateljstvo, boj med dobrim in zlim, dobrosrčnost in ostale vrline ter še marsikaj drugega.

Prvi dve poglavji sicer napravita odlično zasnovo za začetek popotovanja v kraljestvu Fiore, vendar pa vsa nadaljnja poglavja delujejo kot niz posameznih nepovezanih misij, kar pomeni, da ima vsako poglavje svojo lastno zgodbo, ki pa nikakor ne paše v celoto. Res je, da je to šele prvi zvezek, ampak vseeno bi lahko vsako posamezno poglavje že od samega začetka imelo neko rdečo nit, ki je zaenkrat ni. To sicer bralca nekoliko odvrne od branja mange, vendar pa je Mashimin risarski stil vseeno dovolj zanimiv, saj nam v marsikaterem okvirčku ponudi kak zanimiv in zabaven risarski podvig, ki bralca pošteno nasmeji.

Kljub temu da se je manga že na začetku ujela v marsikatero začetniško past, ki jih pri "shonenskih" naslovih verjetno kar mrgoli, je torej Mashimi uspelo pričarati zanimive in prikupne osrednje like, kateri so bodisi osvojili bralčevo srce bodisi bralca popolnoma odvrnili od branja. Dejstvo je, da je Mashima že s prvim zvezkom zadel v polno pri ciljni publiki, katera so nadebudni najstniki, ki obožujejo močne junake z neverjetnimi močmi.

Če bi torej moral na kratko povzeti, je nam Mashima s prvim zvezekom mange Fairy Tail serviral prikupne like, vendar je zaradi vsebinsko nepovezanih poglavij vseeno malce, če se izrazm kar po domače, vsekal v prazno. Ampak z zadnjim poglavjem v zvezku je bralca vseeno pritegnil k nadaljnjemu branju, saj nakazuje nadaljevanje zgodbe v drugem zvezku. Prvi zvezek vsekakor je rahlo razočaranje, vendar daje upanje za boljši razvoj zgodbe in tudi za sam vizualni kot tudi osebni razvoj karakterjev.

OCENA: 3,5/5

0 komentarji: